Maribor je imel v tem tednu (23.–27. februarja) dva obraza: enega praktičnega, po snežni ujmi, ko se je življenje vračalo v normalne tirnice, in drugega razvojnega, ko so se brala in poslušala vprašanja, kako mesto in regija vlagata v prihodnost.
Najbolj “otipljiva” tema so bile sanacije po izpadih elektrike. Elektro Maribor je poročal o obsegu škode in stroških, hkrati pa je v ospredje znova prišlo vprašanje, kako hitro in sistematično posodabljati omrežje. V Halozah in širše na severovzhodu so ljudje v praksi še najbolj občutili, kaj pomeni ranljivost infrastrukture, v Kamnici pa se je razprava preselila tudi na teren: od tega, kako v izrednih razmerah komuniciramo, do tega, kako zagotovimo dostop ekipam, ki odpravljajo okvare.
V mestu so istočasno tekli tudi “tišji”, a zaznavni procesi. V Novi vasi po zaprtju garažne hiše stanovalci pričakujejo začasne rešitve parkiranja, na Trgu svobode občina napoveduje nujna vzdrževalna dela, pri načrtovani prenovi Slomškovega trga pa se znova odpira razprava o transparentnosti in o tem, ali bo projekt šel po starih izhodiščih ali po poti širšega soglasja.
Na drugi strani se premika tudi mobilnost. Maribor je dobil nova mini električna vozila za prevoz na klic v peš coni in pri UKC, v regiji se vzpostavlja Regijski center mobilnosti Podravje, na ulice pa se vrača tudi mestni vlakec. Med idejami je še enotna turistična vstopnica, ki bi lahko obiskovalcem poenostavila “paket” kulturnih doživetij in jim dala razlog, da v mestu ostanejo dlje.
Na področju zdravja je dobra novica prišla iz UKC Maribor: oddelek za onkologijo krepi opremo z dodatnim obsevalnikom, kar je del širše modernizacije radioterapije. Tretjim. V mestu pa odmevata tudi dve opozorili: precepljenost proti ošpicam je po ocenah stroke pod “udobnim” pragom kolektivne imunosti, pri parkiranju pri UKC pa ostaja vprašanje, kako naj se sistemsko urejajo stroški, ki jih pacienti občutijo ob vsakem obisku.
Univerza v Mariboru pripravlja na rektorske volitve maja, mesto pa v zimskem času živi tudi z “mladim utripom” izmenjav in počitniških programov. Pohorje je v sezoni zabeležilo visoko število obiskov, ob tem pa raziskovalci opozarjajo na pojav cianobakterij v zbiralniku vode za snežne topove, zato velja previdnost, predvsem za obiskovalce z živalmi.
Po varnostni plati je odmevala preiskava prodaje prepovedanih snovi prek temnega spleta, ki je segla tudi do suma pomoči znotraj sistema, ter bolj “uličarske” skrbi, kot so vlomi v vozila in tatvine avtomobilskih koles. Teden so zaznamovala še posredovanja gasilcev zaradi požarov, kar je vedno opomnik, kako hitro se lahko vsakdan obrne.
Za konec pa še bolj mestne stvari: Pokrajinski muzej Maribor je obogatil zbirko štajerskega in pohorskega stekla, festival Rdeče zore odpira prostor za razmislek in pogovor, v TOTI DCA pa so pokazali, da se v Mariboru tudi starejši lahko lotijo baleta, čisto za telo in duha. Maribor se počasi prebuja v pomlad. Celo nekaj sonca je že posijalo.
Bor Greiner