Teden na kratko
Prvi dnevi marca (od 2. do 6. marca) so v Mariboru zveneli kot prehod med dvema letnima časoma: na eni strani še vedno odmevi nedavne ujme, na drugi pa že zelo pomladne debate o tem, kaj bo mesto gradilo, prenavljalo in postavljalo v prihodnjih letih. Kot pika na i, ker Maribor ostaja Maribor je na to priletel vandalizem v Mestnem parku, kakor da ne bi vojna vihra na Bližnjem vzhodu do nas prinesla dovolj dokazov o nasilni naravi človeštva.
Najbolj “zemeljska” zgodba je ostala elektrika. Elektro Maribor je po ujmi odprl poseben e-naslov za prijavo poškodb in opažanj na omrežju, pravzaprav poziv občanom: pomagajte nam z očmi na terenu, da bo sanacija hitrejša in pametnejša. Nobenega ne zanima infrastruktura, dokler ni na kolenih, potem pa se hitro pokaže, kako tesno je vsakdan privezan na kable, drogove in transformatorske postaje.
V istem tednu pa se je energija pokazala še v svetlejši, bolj razvojni različici. V Mariboru so podpisali pogodbo o sofinanciranju sončne elektrarne na zaprtem odlagališču Pobrežje. Degradirana površina tako dobiva novo vlogo, projekt pa je tudi signal, da se zeleni prehod pri nas vse pogosteje meri v megavatih, milijonih in letnicah, ne več samo v sloganih.
Mesto je odprlo še eno veliko “parkirno” poglavje. V pripravi je podzemna garaža pri Ljudskem vrtu, z več podzemnimi etažami in 675 parkirnimi mesti, kot podpora prenovi središča in manj površinskega parkiranja. Ob tem se po malem sestavlja tudi pomladna kulisa: Maribor bo v začetku aprila dobil velikonočno tržnico na Grajskem trgu, občina pa nadaljuje usklajevanja o skupni turistični vstopnici, ki bi kulturne vsebine povezala v bolj enostaven paket za obiskovalce.
Močan poudarek je imel tudi UKC Maribor. Začeli so projekt posodobitve prostorov centralne lekarne, ki naj bi omogočil robotizirano shranjevanje in pripravo zdravil, hkrati pa je v ospredju tudi nova onkološka oprema, kjer naj bi prve bolnike začeli obsevati predvidoma aprila. V okolici je med manjšimi, a zelo oprijemljivimi novicami izstopala vrnitev lekarne na Pragersko, v ptujski bolnišnici pa so uvedli plačljivo parkiranje, kar znova odpira vprašanje, koliko dodatnih stroškov nosi bolnik že samo zato, ker mora do storitve.
Teden je imel tudi nekaj “vonja po nagradah”. Maribor je dobil nove prejemnike Glazerjevih nagrad in listine, Alma Mater pa je napovedala novo mednarodno znanstveno konferenco “Za človeka gre”. Ne gre pa prezreti malih zmag – primer povezovanja šolstva in gospodarstva: dijaki IC Piramida z Pekarno Pečjak razvijajo nov izdelek, takšen, ki bi ga lahko kmalu vsi jedli.
Na Kalvariji so potekala gozdarska dela in zapore poti zaradi posledic snegoloma, pri Pekrskem potoku pa so se pojavile kritike, da prenova prinaša tudi težave s stoječo vodo in morebitnimi komarji. V mestu se je pojavila še ideja o umetnem otoku za labode na Lentu, v Rušah pa je odmeval požar.
Šport je, kot se spodobi, zaokrožil teden: NK Maribor je remiziral z Radomljami, pokalna zgodba pa je dobila neko zadoščenje vijolične barve, ker je Brinje po Mariboru izločilo še Olimpijo. Odbojkarji i-Vent Maribor so redni del prvenstva končali na četrtem mestu in se prebili v končnico. Manj kot pride denarja v mariborski šport, bolj se ne damo, ali ne?
Bor Greiner