Govorjenje s polnimi usti je ena tistih navad, ki jih bonton že dolgo nežno, a jasno odsvetuje.
Gre za osnovno spoštovanje do ljudi s katerimi sedimo za mizo. Ko jemo, si vzemimo trenutek; požirek, grižljaj, premor. Šele nato spregovorimo.
Tako ohranimo urejenost, razumljivost in prijetno vzdušje za vse.
Naj bodo naši grižljaji majhni. Miza je prostor kjer se prepletata hrana in pogovor. Če ju znamo lepo uskladiti, ustvarimo občutek kulture in lahkotnosti.
In prav to je bistvo sodobnega bontona, občutek za druge.
Na govorjenje s polnimi usti, ki ni le neprimerno ampak včasih tudi nevarno, opozarjamo predvsem otroke, a je žal v praksi vse preveč odraslih, ki pozabljajo na to majhno, a zelo zgovorno gesto.