Maribor je ta teden dobil par razvojnih novic. Novo Pobrežje je z dokončnim dovoljenjem naredilo velik korak proti gradnji 439 javnih najemnih stanovanj. Univerza v Mariboru je podpisala pogodbo za projektiranje novih prostorov Fakultete za strojništvo ter novogradnje in prenove Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V Minoritih teče letni, v Centru Rotovž nastaja novi mestni kino.
V bistvu raznolike naložbe v prihodnost mesta: v bivanje, znanje in kulturo. Vendar je isti teden pokazal tudi drugo stran Maribora. Interventni radiologi so vodstvu UKC Maribor postavili šest javnih vprašanj, s čimer se je ponovno pokazalo, da dogovor iz prejšnjega tedna ni zaprl krize. Radar na Gorkega ulici je v dobrem mesecu zaznal več kot dva tisoč prekrškov. In še vedno si radarje skrivamo po škatlah. Turistične številke rastejo, vendar Zavod za turizem med glavnimi ovirami še vedno izpostavlja infrastrukturo in prometne povezave.
Nekako tako se to bere. Da, Maribor očitno zna pripravljati projekte. Ampak ali zna ob njih pravočasno urejati tudi sisteme, zaradi katerih mesto vsak dan samo… deluje?
Pravnomočno gradbeno dovoljenje za sosesko Novo Pobrežje je najpomembnejša mestna razvojna novica tedna. Stanovanjski sklad Republike Slovenije na območju ob Ulici Veljka Vlahovića načrtuje 439 javnih najemnih stanovanj, med njimi 60 oskrbovanih. Sosesko naj bi sestavljalo 15 večstanovanjskih stavb. V prvi fazi je predvidenih 182 stanovanj.
Za Maribor je takšen projekt pomemben iz več razlogov. Mesto potrebuje več najemnih stanovanj, zlasti za mlade, družine in ljudi, ki si nakupa na prostem trgu ne morejo privoščiti. Potrebuje tudi oskrbovana stanovanja, saj se prebivalstvo stara. Novo Pobrežje lahko zato postane več kot še ena skupina blokov. Lahko postane del odgovora na vprašanje, kdo bo v Mariboru sploh lahko živel.
Toda gradbeno dovoljenje še ni ključ od stanovanja. Pred začetkom gradnje in vselitvijo ostajajo financiranje, izvedba, roki in ureditev okolice. Posebej pomembna bo prometna rešitev na Ulici Veljka Vlahovića. Že Stanovanjski sklad opozarja, da bo potrebna obsežnejša rekonstrukcija državne ceste, pri kateri bo nujno sodelovanje občine in državne direkcije za infrastrukturo.
Če bo mesto dobilo 439 stanovanj, ne da bi hkrati uredilo cesto, javni prevoz, vrtec, pešpoti in varne kolesarske povezave, bo stanovanjski problem deloma rešilo, prometnega pa povečalo. Dobra soseska ni seštevek stanovanj. Je kraj, kjer lahko človek normalno živi tudi zunaj svojega stanovanja.
Univerza v Mariboru je 16. julija podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo Fakultete za strojništvo ter novogradnjo in prenovo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Projekt je del razvojne platforme INNOVUM in predstavlja eno največjih univerzitetnih infrastrukturnih naložb na področju tehniških ved.
Obe fakulteti se že dolgo spopadata s prostorsko stisko, pomanjkanjem sodobnih laboratorijev in omejitvami obstoječih objektov. Načrt predvideva novo stavbo Fakultete za strojništvo ter dograditev in prenovo objekta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na Smetanovi ulici. Uredili naj bi tudi severni del kampusa tehniških fakultet, vključno z javnimi površinami in prometnimi povezavami.
To je projekt, pri katerem je korist za mesto precej širša od lepših predavalnic. Maribor potrebuje tehniške kadre, raziskovalce in podjetja, ki bodo tukaj razvijala izdelke, tehnologije in delovna mesta. Dobre fakultete so eden redkih razvojnih motorjev, ki lahko hkrati privabijo mlade, povežejo gospodarstvo in ustvarjajo mednarodne povezave.
Stavbe same tega ne bodo naredile. Potrebni bodo programi, raziskovalna oprema, dobri profesorji in tesnejše sodelovanje s podjetji. A brez ustreznih prostorov tudi vse drugo težko raste. Univerza je ta teden naredila pomemben korak iz načrta v projektiranje.
Interventni radiologi so vodstvu UKC Maribor postavili šest javnih vprašanj. S tem so jasno pokazali, da njihov dogovor z ministrom za zdravje ni zaprl vseh sporov znotraj bolnišnice. Vprašanja se nanašajo na odločitve vodstva, pogoje dela in pojasnila, ki jih zdravniki po lastnih navedbah doslej niso dobili.
V medijih so se ob tem pojavile tudi informacije in ugibanja o možnih zamenjavah na vrhu UKC Maribor ter morebitni vrnitvi nekdanjega vodstva. Ker uradne odločitve ni bilo, tega ni mogoče predstavljati kot dejstvo. Potrjeno pa je nekaj drugega: največja bolnišnica v vzhodni Sloveniji še vedno nima miru.
Pri interventni radiologiji ne gre za udobje ene poklicne skupine. Gre za posege, ki so lahko ključni pri možganski kapi, krvavitvah in drugih nujnih stanjih. Zato je pomembno, da javnost ve, ali je služba stabilna, kdo zagotavlja pripravljenost in ali bo oskrba bolnikov dolgoročno varna.
UKC Maribor potrebuje manj javnega prerekanja in več preverljivih odgovorov. Vodstvo mora pojasniti svoje odločitve. Zdravniki morajo jasno ločiti strokovne zahteve od osebnih sporov. Ministrstvo pa ne more vsakič priti v Maribor šele takrat, ko je sistem že tik pred odpovedjo.
Stacionarni radar na Gorkega ulici je od 4. junija do sredine julija zaznal 2060 prometnih prekrškov. Za kršitve je bilo izdanih za približno 132.000 evrov glob po polni višini. Radar so nato zaradi težav pri prenosu podatkov zamenjali in ga po približno mesecu in pol prestavili nazaj na Gosposvetsko cesto.
Tehnična okvara je razložila predčasno menjavo naprave. Ne razloži pa števila prekrškov. Je dva tisoč prekoračitev na eni lokaciji v dobrem mesecu zgodba o občini, ki želi napolniti blagajno? Ali je zgodba o voznikih, ki ob opozorilnih tablah in znani lokaciji še vedno vozijo prehitro?
Razprava o radarjih se pri nas pogosto začne pri denarju. Koliko je občina zaslužila, ali je meritev pravična in ali je omejitev smiselna. Manj pogosto se začne pri razlogu, zakaj je bila lokacija izbrana. Mestna ohišja za radarje so bila postavljena na podlagi prometne študije, ki je upoštevala gostoto prometa, bližino šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov ter zgodovino nesreč. Ampak počitnice so.
Skratka, če se na eni ulici v nekaj tednih ujame več kot dva tisoč prehitrih voznikov, je gotovo nekaj narobe.
Za mesto je pomembna tudi kadrovska zgodba Narodnega doma Maribor. Na razpis za direktorja je do zaključka preverjanja prispelo najmanj osem vlog. Po pregledu dokumentacije in razgovorih naj bi komisija pripravila predlog, o katerem bi mestni svet lahko odločal septembra. Novi direktor naj bi delo predvidoma začel marca 2027.
Narodni dom ni samo organizator Festivala Lent. Je eden ključnih upravljavcev kulturnega življenja v mestu. Vodi programe, prizorišča in dogodke, ki določajo velik del javnega kulturnega ritma Maribora. Izbira njegovega vodstva zato ne sme biti običajna kadrovska vaja, v kateri se preveri samo formalne pogoje in politično sprejemljivost.
Novi direktor bo prevzel zavod v času, ko se odpira Center Rotovž, nastaja mestni kino in se spreminja razmerje med velikimi festivali, celoletnim programom ter uporabo javnih kulturnih prostorov. Mesto bo moralo jasno povedati, kaj od Narodnega doma pričakuje. Več dogodkov ni nujno enako boljši kulturni politiki.
Novi mestni kino v Rotovžu je pri tem pomemben simbol. Maribor dobiva prostor, ki lahko zapolni vrzel med komercialnim kinom in filmsko kulturo. Toda tudi kino potrebuje program, občinstvo in dolgoročno financiranje. Rotovž bo uspešen šele, ko bo vsak dan deloval kot javna hiša znanja in kulture, ne samo kot lepo prenovljen kompleks.
V prvih šestih mesecih leta je Maribor zabeležil 116.484 turističnih prihodov in 268.694 prenočitev. Prihodov je bilo sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, prenočitev pa štiri odstotke več. Kar 85 odstotkov vseh prenočitev so ustvarili tuji gostje.
To so dobre številke. Pomenijo, da Borštnikovo srečanje, Festival Lent, športne prireditve, vino, kulinarika in poslovni turizem dajejo rezultate. Maribor je letos pridobil tudi zlati znak Slovenia Green, kar izboljšuje njegovo vidnost na trajnostnem turističnem trgu.
Toda Zavod za turizem med glavnimi izzivi še vedno navaja infrastrukturo in prometne povezave. To je stara mariborska uganka: mesto je zanimivo, vendar do njega ni vedno preprosto priti. Letalske povezave so šibke, železniške počasne, povezovanje ponudbe pa pogosto prepuščeno posameznim izvajalcem.
Turistično rast je mogoče hitro proslaviti. Težje jo je spremeniti v več nočitev, boljše plačana delovna mesta in celoletni obisk. Maribor ne potrebuje samo več gostov. Potrebuje razlog, da ostanejo dan dlje in se vrnejo.
Teden je spremljal tudi prehod močnih neviht, toče in opozoril pred neurji v Podravju. Tokrat ni bilo potrjene večje škode v Mariboru, primerljive z nekaterimi prejšnjimi neurji. Kljub temu se ista zgodba ponavlja dovolj pogosto, da je ne moremo več obravnavati kot poletno presenečenje ali izjemo.
Maribor ima veliko znanja o podnebnih spremembah. Ima univerzo, strokovnjake, strategije in podatke. Razkorak se pojavi pri ukrepih: več sence, manj pregretega asfalta, boljša odvodnja, zaščita dreves, prilagojene stavbe in jasni protokoli ob neurjih.
Vremensko opozorilo pove, kaj prihaja. Mesto pa mora vedeti, kaj bo naredilo, preden pride.
Za zaključek tedna je prišla športna novica svetovnega merila. Slavko Vinčić bo v nedeljo, 19. julija, sodil finale svetovnega prvenstva med Španijo in Argentino. Postal bo prvi Slovenec, ki bo kot glavni sodnik vodil finale svetovnega prvenstva v nogometu.
To je dosežek, ki ga ni mogoče pripisati naključju ali enemu dobremu turnirju. FIFA sodnike za svetovno prvenstvo spremlja in pripravlja več let. Finale je potrditev dolge kariere, ekipe pomočnikov ter zaupanja na najvišji ravni.
Slavko Vinčič, Mariborčan, zvezda finala svetovnega prvenstva v nogometu.
Ne vem, če ni čas, da si ga dam na majico in paradiram. Doma in v kampu.
Bor Greiner