Maribor je ta teden vadil vrnitev v september. Avtocesta se odpira, avtobusi bodo vozili pogosteje, šole dobivajo milijone, Mariborski otok pa zapira sezono in plavalce predaja Pristanu. Vmes smo dobili še digitalne parkomate, evropski denar za Gregorčičevo, 17,5-odstotno rast cen rabljenih stanovanj in več kot 13 milijonov evrov minusa v UKC Maribor.
Poletje se torej končuje. Računi pa ne.
Najmočnejša zgodba tedna ima korenine. Oziroma jih je imela. V torek so se pri Mestnem parku zbrali udeleženci shoda v bran mariborskim drevesom. Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj je posek sedmih odraslih kostanjev označila za preuranjen in slabo pojasnjen poseg ter zahtevala več sodelovanja javnosti in stroke.
Občina je v petek pokazala vizualizacije prenovljene Trubarjeve ulice. Napoveduje 12 novih dreves, ponovno vzpostavitev obojestranskega drevoreda in zasaditev po tako imenovanem stockholmskem sistemu, ki koreninam omogoča več prostora, vode in zraka. Drevesa naj bi zasadili jeseni.
Dvanajst je več kot sedem. A drevored ni matematična naloga. Veliko mlado drevo še vedno ni odrasel kostanj, senca pa ne zraste do naslednje novinarske konference.
Načrt je lahko dober in nova drevesa lahko nekoč uspevajo bolje od starih. Vprašanje tega tedna je ostalo vrstni red. Najprej so zabrnele žage, nato je prišla razlaga, za njo protest in šele potem vizualizacija. Pri naslednjem podobnem posegu bi bilo dobro ta vrstni red obrniti. Najprej načrt, razlaga in pogovor. Potem žaga, če je res nujna.
Največja številka tedna je prišla iz UKC Maribor. Bolnišnica je v prvem polletju ustvarila skoraj 12 milijonov evrov izgube, do konca julija pa naj bi minus presegel že 13 milijonov. Vodstvo velik del težav pripisuje sistemski podfinanciranosti. Iz sanacijskega načrta naj bi izhajalo tudi pričakovanje približno 47 milijonov evrov državne pomoči.
Svet zavoda je načrt znova obravnaval za zaprtimi vrati. Minister za zdravje medtem zahteva še pojasnila o lanski nagradi vodstvu za poslovno uspešnost.
Mogoče je, da je UKC sistemsko podfinanciran. Mogoče je tudi, da mora tako velika ustanova bolje nadzorovati stroške, organizacijo in rezultate. Oboje je lahko res hkrati. Pri 13 milijonih minusa zato »sistem je kriv« ni dovolj natančen odgovor. Potrebujemo razlago, koliko manjka zaradi neustreznega financiranja, koliko zaradi odločitev znotraj bolnišnice in kaj se bo konkretno spremenilo.
Zdravstveni teden je imel tudi bolj oprijemljivo plat. Nova zdravstvena postaja Tezno že dobiva končne obrise. Prva lamela je gradbeno najdlje, realni začetek dela pa v Zdravstvenem domu Maribor pričakujejo septembra prihodnje leto. Stavba ne bo sama rešila vseh kadrovskih in organizacijskih težav. Bo pa Tezno končno dobilo zdravstveno infrastrukturo, ki jo potrebuje že dolgo.
Medtem je stanovanje v Mariboru postalo še malo bolj oddaljeno. Po podatkih državnega statističnega urada so bila rabljena stanovanja v mestu v prvem četrtletju letos za 17,5 odstotka dražja kot leto prej.
To ne pomeni, da lahko vsak prodajalec svojemu stanovanju preprosto prišteje 17,5 odstotka. Pomeni pa, da se je v enem letu precej spremenilo vprašanje, kdo si lahko bivanje v Mariboru sploh še privošči. Za mladega človeka brez pomoči staršev mesto ni poceni samo zato, ker je Ljubljana še dražja.
Maribor potrebuje več stanovanj. Ne samo dragih novogradenj, ampak javnih najemnih, oskrbovanih in običajnih stanovanj za ljudi z običajnimi plačami. Načrti, dovoljenja in lepe vizualizacije so začetek. Stanovanjska politika pa se začne šteti šele, ko nekdo dobi ključ.
Mesto je ta teden dobilo tudi več kot 4,2 milijona evrov evropskega denarja za prenovo Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra in dela okoliških ulic. Celoten projekt je vreden dobrih 7,7 milijona evrov. Predvidene so boljše površine za pešce in kolesarje ter urejen javni prostor, del parkirnih mest pa bo ukinjen.
Evropski denar je dobra novica. Ni pa evropska komisija s tem potrdila, da je vsaka podrobnost projekta idealna. Stanovalci že mesece opozarjajo, da bi moralo mesto pred ukinjanjem parkirišč pokazati nadomestno rešitev. Tudi tukaj velja precej preprosto pravilo: najprej rešitev, potem poseg.
Občina hkrati načrtuje skoraj pol milijona evrov vredno digitalizacijo parkiranja. Predvidenih je 48 novih parkomatov, 38 obstoječih pa bodo nadgradili. Parkirnino bo mogoče plačevati tudi s kartico.
Končno. Leta 2026 kartično plačilo na parkomatu res ne bi smelo zveneti kot prihodnost. Digitalizacija pa žal ne ustvari niti enega novega parkirnega mesta. Če se pol ure voziš v krogu, je POS-terminal samo sodobnejši način plačila prostora, ki ga nisi našel.
Pred začetkom šole prihajajo tudi bolj praktične spremembe. Mestni avtobusi bodo s 1. septembrom znova vozili po okrepljenih voznih redih, vračajo se integrirane linije, vozovnice pa je po novem mogoče hraniti tudi v telefonu. Na liniji P10 Malečnik bodo ob nedeljah poskusno uvedli prevoz na klic. Naročiti ga bo treba najmanj uro in pol prej, število nedeljskih odhodov pa se bo podvojilo.
Pred prvim šolskim dnem bo Dars sprostil še glavnino omejitev med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Promet bo znova potekal po obeh smernih voziščih in dveh pasovih v vsako smer. Septembra bodo zaradi zaključnih del še posamezne zapore, toda najbolj neprijetna poletna ureditev se končuje pred vrnitvijo dnevnih migrantov.
In počasi se končuje tudi poletje. Mariborski otok bo odprt še do ponedeljka, ko bodo imeli mladi do 18 let in upokojenci brezplačen vstop. Nato se odpira Pristan. Otok je letos zbral 67 kopalnih dni, v prihodnje pa razmišljajo celo o ogrevanju bazenov z odvečno energijo superračunalnika.
To je tako zelo mariborska ideja, da bi skoraj morala uspeti. Eno najstarejših mestnih kopališč bi grela ena najsodobnejših naprav v mestu. Preteklost in prihodnost, povezani z eno cevjo.
V torek in sredo pa bo v Ljudskem vrtu še petnajsta krvodajalska akcija Vijol’čna kri za vse ljudi. Ko gre za kri, barva dresa ni pomembna.
Kar je pravzaprav čisto dober zaključek tedna. Veliko smo se pogovarjali o številkah, milijonih, odstotkih, drevesih in parkirnih mestih. Naslednji teden pa lahko kdo preprosto zaviha rokav in naredi nekaj, česar ni treba najprej digitalizirati, vizualizirati ali pojasnjevati.
Bor Greiner