Končno res dobra novica za na “prvo stran”. Do dela Razvanja bo prišel javni vodovod. In takoj še streznitev: do Ribniškega sela mestni avtobus prihaja vedno redkeje. Na zemljevidu so to cevi, linije in postaje. V resničnem mestu pa je to razlika med tem, ali si priključen ali odrezan. Mestna mreža je vredna toliko, kolikor dobro doseže svojo zadnjo postajo.
Maribor je ta teden predstavil program jubilejnega, 25. Evropskega tedna mobilnosti pod geslom Mobilnost za vse. Program prinaša Pešbus na petih osnovnih šolah, šest novih servisno-polnilnih stojal za kolesa, pilotni prevoz na klic na liniji P10 v Malečniku ter brezplačne mestne avtobuse na dan brez avtomobila. Koristno. Potrjen je bil tudi 3,32 milijona evrov vreden projekt z 22 polnilnimi mesti za električne avtobuse. Skoraj istočasno pa so prebivalci Ribniškega sela opozorili, da imajo po spremembi linij manj voženj, med poletnimi počitnicami pa integrirana linija sploh ne vozi. Pri štirih odhodih iz mesta morajo izstopiti na Ribniku 1, približno 350 metrov od svojega postajališča.
Za načrtovalca je 350 metrov kratka črta. Za starejšega človeka, potnika z berglami, otroškim vozičkom ali polnimi vrečkami pa je lahko meja med uporabnim in neuporabnim avtobusom. Električni avtobus potrebuje polnilnico. Potnik najprej potrebuje odhod. Marprom in občina priznavata, da je ponudba manjša kot nekoč, ter iščeta možnost bližjega postajališča. To je vsaj priznanje problema. Rešitev bosta bližje postajališče in dovolj voženj. Dokler ju ni, pa je mobilnost za vse predvsem obljuba tistim, ki morajo pešačiti dlje.
Druga veja mestne mreže bo zrasla v Razvanju. Na delu Pivolske ulice, Ulice Janka Sernca in Vinogradniške poti se uporabniki objektov še vedno oskrbujejo iz zasebnih vodovodov in zajetij. Občina načrtuje 1.090 metrov javnega vodovoda, vrednega približno 354 tisoč evrov z DDV. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, dela pa so načrtovana za leto 2027 z zaključkom v začetku 2028. Dobro je, da ima projekt gradbeno dovoljenje in časovnico. Priključek na varen javni vodovod v mestu leta 2028 pa ni razkošje. Je razvojna ničla.
Na drugi strani mesta že nastaja Park ob Pekrskem potoku. Prva faza bo na 800 metrih med Kardeljevo ulico in Ulico Pohorskega odreda prinesla sprehajalno in kolesarsko pot, igrala, fitnes, pumptrack ter 239 novih dreves. Naložba je vredna 3,2 milijona evrov, od tega je 2,9 milijona zagotovljenih v okviru CTN. To je ena večjih naložb zunaj mestnega jedra in pomembna pridobitev za četrti ob Pekrskem potoku. Pred odprtjem jeseni prihodnje leto pa mora biti do zadnje podrobnosti jasno tudi, kako si bosta občina in Direkcija za vode razdelili vzdrževanje. Trak prerežemo enkrat. Travo, poti in igrala je treba urejati vsak teden.
Največji finančni premik tedna se je zgodil pri Centru Rotovž. Občina je podpisala aneks, ki projektu zagotavlja dodatnih 20,7 milijona evrov sofinanciranja. Pri ocenjeni vrednosti 39,7 milijona evrov tako skupno sofinanciranje iz državnih in evropskih virov znaša dobrih 36,7 milijona. To je velik in merljiv uspeh pri pridobivanju denarja. Finančna konstrukcija je po zdajšnji oceni skoraj zaprta, s tem pa raste odgovornost, da dobimo jasen končni račun, rok odprtja in vzdržen program. Če naj Rotovž postane osrednje kulturno stičišče, bodo na koncu najpomembnejša odprta vrata. Pa to, da bomo imeli za ogrevanje stavbe in da se ne bomo kregali o novem Gogotu, pardon, direktorju Rotovža ali/in Narodnega doma.
Gospodarsko opozorilo je ta teden prišlo iz Ormoža. Palfinger tam na 18,5-hektarskem območju gradi nov obrat, uradno ocenjen na 61,5 milijona evrov, podjetje pa govori o vložku do 70 milijonov. Na mariborski lokaciji po besedah vodstva nima več prostora za širitev. Maribor tovarne in več kot 900 delovnih mest ne izgublja, dodatno rast pa je dobil Ormož. Iz javnih podatkov ni razvidno, ali je podjetje iskalo drugo mariborsko lokacijo, zato to še ni dokaz izgubljene investicije. Je pa opomnik, da so pripravljena zemljišča, infrastruktura in predvidljivi postopki pogoj za naslednjo širitev.
V mestni mreži so najpomembnejše poti, po katerih prihaja pomoč. Mariborski reševalci opozarjajo na zaparkirane vhode, zaprte zapornice, premajhna dvigala in avtomobile pred urgentnim vhodom UKC. Ko nosila ne gredo v dvigalo, ko mora ekipa opremo nesti od oddaljenega vozila ali čakati pred rampo, mestni metri nenadoma postanejo zelo dolgi. Avto, ki je pred vhodom »samo za minuto«, lahko nekomu vzame prav tisto minuto, ki je nima.
O dostojanstvu govori tudi načrtovani hospic s centrom za demenco v Bresternici. Stanovalci odpirajo vprašanja velikosti objekta, prometa, dostopov, zelenja in skladnosti s prostorskimi akti. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da morajo dobiti pravočasne informacije in resnično možnost sodelovanja, hkrati pa zavrača odpor, ki izvira iz strahu pred umirajočimi in pogrebnimi vozili. Oboje je mogoče zahtevati hkrati: jasne odgovore o posegu v prostor in mesto, ki bolnih ne odrine iz vidnega polja. Hospic ni samo stavba. Je merilo, kako humano mesto ravna ob koncu življenja.
Mestne vezi pa niso samo iz asfalta, cevi in voznih redov. Lončarski center Maribor praznuje deset let. Začel je v majhni delavnici na Lentu, danes deluje v dveh prostorih, njegove delavnice pa je obiskalo že več kot tri tisoč ljudi. Izdelujejo tudi keramiko za gostince in dokazujejo, da ustvarjalnost lahko postane delo. Tri tisoč ljudi ni več hobi. To je majhen kos mestne infrastrukture, zgrajen iz gline, znanja in vztrajnosti.
V četrtek se je v Lutkovnem gledališču začel še 15. festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegova letošnja podoba govori o napetosti med tišino in pričevanjem. Primerno za ta teden. Mestna mreža namreč ne prenaša samo vode, ljudi in vozil. Prenaša tudi zgodbe. Mesto ni samo to, kar zgradi, ampak tudi to, čemur zna prisluhniti. Aja, pa kandidat je tam napovedal govor župana. Tak malo ali povezano mesto smo. (Več odgovorov hkrati lahko obkrožite.)
Povezati ulico z vodovodom, naselje z avtobusom, kulturo z občinstvom in človeka v stiski s pomočjo. Takšna mreža drži mesto skupaj – posebej na njegovih robovih, ne?
Bor Greiner