Teden na kratko
Maribor je ta teden izgledal, kakor, da bi z digitalizacijo in mobilnostjo rad pobegnil naprej, a da ga stare teže pri tem še preveč ovirajo. Nova aplikacija Naš Maribor, prihod Uberja, odprtje salona XPENG in ohranjeni naziv svetovnega mesta dreves dajejo občutek, da mesto želi delovati sodobno, odprto in razvojno. Po drugi strani pa zaprtje knjigarne Beletrina, podatki o slabšem zraku in nov krog razprave o sežigalnici opominjajo, da noben lokalni razvoj ni samoumeven in da Maribor ostaja mesto, kjer se prihodnost vedno pogaja s sencami preteklosti.
Mesto se je na več točkah ukvarjalo s premiki v javnih storitvah. Zdravstveni dom Maribor je odprl postopek za dolgotrajno oskrbo na domu, kar je pomemben organizacijski korak, a že zdaj kaže, da brez dovolj ljudi in dovolj hitrih postopkov sistem ne bo deloval gladko. V Račah je ZD tudi razširil zdravstveno postajo, ki prinaša dodatno splošno ambulanto, pediatrijo in zobozdravstvo.
Maribor odpira nov cikel participativnega proračuna, ponuja novo aplikacijo za stik z občino, obenem pa vabi tudi k čistilni akciji Moji odpadki, moja skrb 2026 in razmišlja o posvetovalnem referendumu o sežigalnici. Čisto po mariborsko so prvi komentarji tega preobrata pri sežigalnici bili, da Saša Arsenovič slišati ni hotel za referendum, dokler ga ni napovedal Jankovič. Vsekako je projekt prevelik in preobčutljiv, da bi ga bilo mogoče peljati samo administrativno in razprava o sežigalnici ni več le tehnično vprašanje ravnanja z odpadki, ampak test zaupanja na relaciji mesto, stroka in prebivalci.
V prometu in mobilnosti je bil teden skoraj programski. Uber je vstopil v Maribor, XPENG je odprl nov salon, Bike Park Pohorje je kljub remontu gondole ostal odprt, ob koncu glavnega dela zimske sezone pa je Pohorje poročalo o zelo dobrih obiskih. To so na videz različne zgodbe, a skupaj govorijo o istem: Maribor in njegova okolica iščeta nove načine gibanja, obiska in porabe prostora, od mestne vožnje do turizma in rekreacije.
Kulturna slika tedna je bila precej bolj mešana. Festival sprehodov je znova pokazal, da zna mesto svojo zgodbo povedati drugače in z ljudmi na ulici, zaprtje knjigarne Beletrina pa je opomnik, da se kulturni prostor v središču mesta še naprej krči. Selitev knjižnice Studenci v večje in dostopnejše prostore je zato dobra novica, a ne izniči občutka, da Maribor na eni strani širi kulturno infrastrukturo, na drugi pa izgublja pomembne točke živega mestnega utripa.
Tudi okolje je ta teden govorilo v dveh jezikih. Maribor ostaja svetovno mesto dreves, občina sadi nova drevesa in trajnice, po drugi strani pa podatki o preseganjih delcev PM10 potrjujejo, da zrak v mestu ostaja občutljiva točka. Prav zato je razprava o sežigalnici še toliko bolj občutljiva. V teoriji lahko mesto hkrati sadi drevesa in gradi energetske objekte, v praksi pa ljudje vse bolj sprašujejo, kakšna kombinacija razvoja je za Maribor sploh še sprejemljiva.
Izstopali tudi bolj konkretni in manj prijetni dogodki. Na območju Kungote je v delovni nesreči umrl 18-letnik, v Mariboru so zaznali novo kripto prevaro, v središču mesta je prišlo do začasne prekinitve oskrbe z vodo, občutljivo pa je odmevalo tudi izginotje labodjega samca ob gnezdu z osmimi jajci. To so zgodbe, ki niso največje, a močno vplivajo na občutek, kako varno, urejeno in skrbno deluje lokalno okolje.
Teden je prinesel še nekaj svetlejših poudarkov. Mariborska mednarodna šola je dobila novo pomembno mednarodno priznanje, na Univerzi v Mariboru pa ostajata v tekmi za rektorja Dean Korošak in Mitja Slavinec. V UKC Maribor pa sta dva krvodajalca kri darovala že stotič. Mesto ostaja vpeto tudi v vse te zgodbe, ki pa ne grejejo le teh čudno hladnih prvih pomladnih dni, ampak malo po malo tudi dolgoročno odločajo o tem, kako samozavesten bo Maribor v naslednjih letih.
Bor Greiner